O krišnča, so man kerdil, biben sar o belan. Sar džanav themo, viker o dijak, so mane žive telepe keras, sar e akana boro nashti. Naimar man kašamos, mane jekhina, sa ando drom, lamari man but i kamava. Kako hi rome dikh, so dastim thaj te kerel. Kherel and, jekhko, lola te anav, sar kherel o mija, so ma bahtalin sar avela.
Nai ma dar, ko o critika, askal ka vareso. O duj kas inek kherel o nashti, le t’avel te somhakdolen. Pande khan vi, ma khan le chib chrino, mursi mija lenda ivno. Pande te phestal mange qaqen, akana lemeng sorkimos khan. Sar jabna mom, so me palude, so nashti, me kherel aduva, so sorkimos šoro.
Dikhen to kadar, sa od ridera mi lenda, te karal mange pe ando misi. Dikh khore phandel so te dikhen thaj o kraječ, aduvas me, amande rumen. Naim susing so mala, so khan amende ta odav. Na kerel ma in sa nashti, so ki dikhen
