Here’s a detailed analysis (~400 words) of the incident:
🔹 Situacija v državnem zboru
V petek, 18. julija 2025, je državni zbor (DZ) s 44 glasovi za in 7 proti razveljavil sklep o razpisu posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih. Ta referendumska debata je bila posledica pobude Levice, ki je zahtevala, da se volivce vpraša, ali naj Slovenija poveča obrambno porabo na tri odstotke BDP do leta 2030 – glede na takratno raven približno 2,1 milijarde evrov (Slovenske Novice). S tem je padel tudi načrtovani referendum o članstvu v Natu, ki ga je napovedala stranka Svoboda (Slovenske Novice).
Koalicijski glasovi so prišli predvsem iz vrst Svobode, Demokraterjev in nekaj narodnostnih poslancev, proti so glasovali Levica, samostojna poslanca Miha Kordiš in Mojca Šetinc Pašek ter poslanec SDS Jože Tanko. Socialni demokrati (SD) so se vzdržali (Siol).
🔹 Reakcija Roberta Goloba
Predsednik vlade Robert Golob je dogodek označil kot “državotvorno” dejanje večine v DZ, s posebnim poudarkom na stranki Svoboda, ki je prevzela vlogo, da prekine “politkantske igrice opozicije z nacionalno varnostjo” (Siol). Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) je pojasnila, da vprašanje o dvigu obrambnih izdatkov ni bilo jasno formulirano in bi lahko zavajalo volivce, zato so se odločili za preklic sklepa (Slovenske Novice).
🔹 Janez Janša: “Res golobotvorno”
Janša je Golobu namenil kritiko preko družbenega omrežja X (prej Twitter), s komentarjem:
»Koalicija predlagala referendum, koalicija ga je preklicala. Res golobotvorno.« (Slovenske Novice)
S tem je, po njegovi oceni, koalicija pokazala dvostranskost – najprej z operativno pobudo, nato pa s preklicem, kar pa naj bi bilo “golobotvorno” (državotvorno zgolj v imenu, v praksi pa nasprotno). SD-jeva poslanka Jelka Godec je dodala, da je Golob “s tem poslal Levico in SD v opozicijo”, hkrati pa “oblikoval koalicijo z nepovezanimi poslanci iz vrst Demokratov” (Siol).
🔹 Politična dinamika
Janšino sporočilo je namenjeno destabilizaciji Golobove pozicije in očitanju manipulacije s proceduro, medtem ko Golob vidi odločitev kot uravnoteženo, strateško dejanje, ki jo utemeljujejo ustavnopravni strokovnjaki. Golob se obrača na dolgoročne, strateške cilje države (tj. ohranitev vojaškega zavezništva brez motenja varnosti) (Siol).
🔹 Zaključek
S ponovno dinamiko referendumske pobude se odraža aktualna politična napetost med opozicijo in koalicijo. Janša svoj napad usmerja proti dvojni naravi koalicijskih odločitve in jo označuje za pretenciozno nacionalno-motivirano, vendar z neskladnimi dejanji. Golobov koncept pa temelji na racionalnosti in varovanju nacionalne varnosti, z upoštevanjem pravnih mnenj. Konec koncev je politično sporočilo obeh močno oblikovano glede na ciljno publiko: Janša želi razkriti nezaupanje v koalicijo, Golob pa izpostavlja zrelost in odgovornost institucij.
Če želiš, lahko nadaljujem in podrobno analiziram mogoče politične posledice ali reakcije drugih strank.
