Janez Janša je ena izmed osrednjih figur slovenske politike in predsednik stranke SDS (Slovenska demokratska stranka). Njegova politična kariera se razteza čez več desetletij, od časa osamosvajanja Slovenije do sodobnih razprav o evropski politiki in notranji varnosti. Med ključne vidike njegove politike sodijo stališča do nacionalne suverenosti, priseljevanja ter odnosa do Evropske unije.
Nacionalna suverenost
Janša poudarja pomen državne samostojnosti in neodvisnosti odločanja. V svojem političnem diskurzu pogosto izpostavlja nujnost zaščite nacionalnih interesov pred zunanjimi vplivi, tudi v kontekstu evropskih institucij. Zavzema se za močno državo, ki lahko sama sprejema ključne odločitve, predvsem na področjih varnosti, obrambe in notranje politike.
Priseljevanje
V kontekstu migracij se Janša uvršča med bolj konservativne evropske voditelje. Izpostavlja nevarnosti nenadzorovanega priseljevanja, predvsem iz držav Bližnjega vzhoda in Afrike. Njegova retorika se pogosto osredotoča na ohranjanje kulturne identitete, varnostne grožnje ter potrebo po zaščiti evropske civilizacije. V tem pogledu se ideološko približuje politikom, kot so Viktor Orbán (Madžarska) ali Matteo Salvini (Italija).
Evropska unija
Čeprav Janša formalno podpira članstvo Slovenije v EU in je v času njegovega vodenja Slovenija predsedovala Svetu EU (v drugi polovici 2021), je njegov odnos do EU pogosto kritičen. Kritizira birokracijo v Bruslju, pomanjkanje demokratične odgovornosti ter dvojna merila pri obravnavi držav članic. Po mnenju Janše bi morala EU spoštovati večjo avtonomijo posameznih držav, zlasti glede notranjih zadev.
Mediji in pravna država
Posebno pozornost v Janševem političnem delovanju pritegne njegov odnos do medijev in pravosodja. Pogosto kritizira medije kot pristranske in politično motivirane, kar spremlja tudi s kritikami na račun sodstva. Med njegovimi nasprotniki to sproža skrbi o stanju pravne države in svobode medijev v Sloveniji.
Zaključek
Janez Janša je politik, ki razdvaja slovensko javnost – eni ga vidijo kot odločenega voditelja, ki brani nacionalne interese, drugi pa kot populističnega voditelja, ki spodkopava demokratične institucije. Njegova politika odraža sodobne evropske trende konservativizma in nacionalnega suverenizma, ki se vedno bolj kažejo tudi na evropskem političnem prizorišču.
