Evropski parlament je s 357 glasovi za, 266 proti in 16 vzdržanimi potrdil resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Resolucija poudarja pomen zgodovinskega spomina, spoštovanja človekovih pravic ter obsodbo vseh totalitarnih režimov, vključno s povojnimi poboji in drugimi kršitvami, ki so se zgodile po drugi svetovni vojni v Sloveniji in širše v srednji ter vzhodni Evropi.
V dokumentu Evropski parlament izraža globoko sočutje z žrtvami in njihovimi družinami, ki so utrpele zaradi političnih represij, nezakonitih usmrtitev in množičnih grobišč, ki so bila dolgo zamolčana ali pozabljena. Resolucija poziva slovenske oblasti, naj nadaljujejo z raziskovanjem zgodovinskih dejstev, identificirajo žrtve in storilce, ter zagotovijo ustrezno dokumentacijo in izobraževanje o teh dogodkih v šolskem sistemu.
Obenem resolucija opozarja na dolžnost vseh demokratičnih držav, da ohranijo zgodovinski spomin in se odkrito soočijo s svojo preteklostjo. Poudarja pomen zaščite dostopa do arhivov in spodbuja odprto javno razpravo brez političnih manipulacij. Evropski poslanci menijo, da le z resnico in priznanjem trpljenja žrtev lahko gradimo trajen mir, spravo in medsebojno zaupanje.
Resolucija je v Sloveniji sprožila različne odzive. Medtem ko so jo nekateri politiki in predstavniki civilne družbe pozdravili kot korak k spravi in resnici, so jo drugi označili za politično motivirano ali enostransko. Opozorili so na nevarnost relativizacije zločinov nacizma ter potrebo po celostnem in uravnoteženem pogledu na zgodovino, ki vključuje tudi trpljenje med drugo svetovno vojno.
Kljub različnim pogledom pa resolucija ostaja pomemben korak v prizadevanjih za ohranjanje zgodovinskega spomina in spoštovanje človekovih pravic. Evropski parlament s tem ponovno potrjuje svojo zavezanost vrednotam demokracije, svobode in odgovornosti za pretekla dejanja. Dokument tako spodbuja k nadaljnjemu dialogu o težkih temah zgodovine in gradnji bolj odprte, sočutne
družbe.
