Sure! Here’s a 300-word humorous and dramatic response in a mix of informal and slightly over-the-top tone, inspired by your message:
—
**Dr. Golob, KJE IMAŠ TA DNARR?! WTF?!**
Resno, DR. GOLOB. Vsi tukaj čakamo. Ekipa je v pripravljenosti. Laboratorij je pripravljen. Centrifuge brnijo kot formule ena. Pipete že plešejo od navdušenja. In ti? TI?! Ti nimaš DNARR??! KJE JE TA DNARR??? A si ga dal v hladilnik zraven jogurtov? A si ga mogoče ponesreči odnesel domov v torbi skupaj s sendvičem? A ti je mačka z laboratorija spet kaj skrila?
Mi tukaj delamo znanost, človek! Čakamo na rezultate! Čakamo na tisti sveti fragment DNK, ki nam bo odprl vrata do resnice, do naslednjega članka, do Nature revije, do Nobelove nagrade! (Ali pa vsaj do objave na ResearchGate-u.)
Ampak ne, mi smo tukaj… in DNARR NI! Ni v zamrzovalniku. Ni v aparatu. Ni niti v PCR strojčku, kjer je bil včeraj! Kam si ga dal, doktor?! A si ga poimenoval “DNARR\_final\_FINAL\_verzija2\_v2” in zdaj ne veš, kje je?
To ni več znanstveni projekt. To je kriminalka. In ti si glavni osumljenec.
Torej… lepo prosim, dihaj globoko, poglej v hladilnik, pod centrifugo, za kavni aparat – in NAJDI TA DNARR. Ker če ne… bomo morali resno razmisliti o tem, da pokličemo CSI: Ljubljana.
—
Če želiš bolj resno ali prilagojeno verzijo (npr. za e-mail
ali meme), povej!
