Tako desnica praznuje dan državnosti: V objemu fašista! Se je od leta 1941 sploh kaj spremenilo?
Slovenska politična krajina se je na dan državnosti znova razklala. Namesto enotnosti, ki bi jo moral simbolizirati praznik osamosvojitve, je javnost pretresel dogodek, ki ga številni označujejo kot sramoten in nevaren: predstavniki slovenske desnice so se na slovesnosti pojavili skupaj s posamezniki, znanimi po skrajno desničarskih in celo fašističnih stališčih. Fotografije, ki so zaokrožile po družbenih omrežjih, kažejo objeme, nasmehe in izrečene pohvale med politiki in osebami, ki jih del javnosti prepoznava kot pristaše avtoritarnih ideologij.
Odziv na ta dogodek je bil buren. Na eni strani zagovorniki desnice trdijo, da gre za “namerno izkrivljanje resnice” in “lov na čarovnice”, ter poudarjajo pomen povezovanja vseh, ki jim je mar za domovino. Na drugi strani pa številni intelektualci, zgodovinarji, nevladne organizacije in politiki opozarjajo, da je poveličevanje oseb, ki odkrito simpatizirajo z vrednotami fašizma, nevarno in žaljivo do spomina na vse žrtve druge svetovne vojne in narodnoosvobodilnega boja.
»Če si ob dnevu državnosti dovolimo mahati s simboli, ki so v preteklosti vodili v trpljenje, uničenje in okupacijo, potem se moramo kot družba resno vprašati, kam gremo. So se res spremenili le obrazci in slogani, medtem ko ideje ostajajo iste kot leta 1941?« je zapisal znani zgodovinar dr. Tomaž Perko.
Posebej ostro je na incident reagirala Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB), ki je v uradni izjavi zapisala, da »desnica s svojim objemom fašističnih simbolov in oseb ruši temeljne vrednote slovenske osamosvojitve, ki temeljijo tudi na protifašistični borbi slovenskega naroda«. Po njihovem mnenju ni naključje, da se skrajna desnica v Sloveniji zadnja leta vse bolj opira na revizionistično razumevanje zgodovine in išče zaveznike med evropskimi skrajneži.
Desničarski politiki, med njimi tudi vidni člani SDS in drugih opozicijskih strank, so zavrnili očitke kot politično motivirane napade in manipulacijo. Janez Janša je v izjavi zapisal, da gre za “poskus diskreditacije vsakogar, ki si upa povedati, da Slovenija danes ni svobodna in demokratična takšna, kot bi morala biti”, ter dodal, da so »prava grožnja državi tisti, ki omejujejo svobodo govora pod krinko boja proti sovražnemu govoru«.
Vse več političnih analitikov pa opozarja, da se v Sloveniji pojavlja nevaren trend normalizacije skrajno desničarskih vsebin in vrednot, ki so bile dolgo časa družbeno nesprejemljive. Z udeležbo politikov na dogodkih, kjer so prisotni fašistično naravnani posamezniki, ti dobivajo legitimnost in javno platformo.
Sociologinja dr. Nika Krašovec pravi: »Gre za simptom globljega problema. Desnica ne slavi več samo domovine, ampak ustvarja alternativno resničnost, kjer so simboli fašizma preoblečeni v patriotizem. To ni samo provokacija – to je ideološki premik, ki bi nas moral vse zelo skrbeti.«
Ob tem ostaja grenak priokus: dan državnosti, ki naj bi bil priložnost za spomin na enotnost, pogum in vizijo samostojne Slovenije, se sprevrača v prostor političnega obračunavanja in simboličnega nasilja. Vprašanje, ki ga vse več ljudi zastavlja, je skrajno resno: smo se res oddaljili od leta 1941 – ali pa se nekatere sence zgodovine znova vračajo, le z drugačnim obrazom?
Namesto slavja – polarizacija. Namesto domoljubja – ideološki spopad. Tako desnica praznuj
e dan državnosti.
