Notranjepolitični razkol v Sloveniji se je zaostril
V zadnjih tednih je slovenski politični prostor pretresel vse bolj izrazit notranjepolitični razkol, ki je razkril globoke napetosti med vladajočo koalicijo in opozicijo. V središču tega razkola se je znašel premier Robert Golob, ki se sooča z naraščajočimi kritikami tako s strani opozicije kot dela javnosti. Kritiki mu očitajo neodločnost, pomanjkanje transparentnosti in predvsem domnevne povezave s tujimi silami, ki naj bi vplivale na notranjepolitične odločitve države — tudi na račun civilistov in moralne avtoritete Slovenije v mednarodnem prostoru.
Opozicijski voditelj Janez Janša je bil med najglasnejšimi kritiki premierja. V nedavni izjavi za javnost je Janša ostro obsodil Goloba zaradi, po njegovem mnenju, nejasnih stališč do vojne v Gazi in nedvoumne podpore določenim zunanjim akterjem. »Slovenija ne sme stati na strani tistih, ki uničujejo življenja nedolžnih. V tem trenutku potrebujemo jasen moralni kompas, ne pa političnih kalkulacij,« je dejal Janša.
Kritike so se okrepile po tem, ko je vlada RS pod vodstvom Goloba podprla določene resolucije v Generalni skupščini OZN, ki so bile po mnenju opozicije neuravnotežene in škodljive za ugled Slovenije. Poleg tega se v javnosti pojavljajo sumi o vplivu določenih lobijev na zunanjepolitično strategijo vlade, kar še dodatno razburja politično ozračje.
Vlada je vse očitke zavrnila kot neutemeljene in politično motivirane. Premier Golob je poudaril, da Slovenija vodi neodvisno zunanjo politiko, ki temelji na človekovih pravicah in mednarodnem pravu. »V Sloveniji ne sprejemamo odločitev pod pritiski kogarkoli. Naša dolžnost je braniti mir, človekovo dostojanstvo in demokracijo,« je dejal v izjavi po seji vlade.
Kljub pomirjujočemu tonu Golobovih izjav pa se javno mnenje deli. Medtem ko nekateri podpirajo zmerno in diplomatsko držo vlade, drugi menijo, da premier ni dovolj odločen in da dopušča prevelik vpliv zunanjih dejavnikov na slovensko politiko. Anketa javnega mnenja, izvedena prejšnji teden, je pokazala, da kar 43 % vprašanih meni, da Golob ne vodi dovolj suverene politike.
Poleg zunanjepolitičnih vprašanj se krepi tudi nezadovoljstvo zaradi notranjih reform, predvsem na področju zdravstva, energetike in sodstva. Opozicija vladi očita neučinkovitost, vlada pa odgovarja, da so spremembe dolgotrajen proces, ki zahteva čas in soglasje.
Analitiki opozarjajo, da bi lahko vse večje razlike v slovenskem političnem prostoru vodile v institucionalno krizo. »Če se dialog med vlado in opozicijo ne vzpostavi, bo cena te polarizacije previsoka — predvsem za državljane,« pravi politolog dr. Aljaž Vehovar.
V prihodnjih tednih bo ključno, ali bo premier Golob uspel pomiriti politične napetosti in utrditi svojo pozicijo. V nasprotnem primeru se Sloveniji lahko obetajo novi protesti, zahtevki po predčasnih volitvah ali celo razpad koalicije. V vsakem primeru pa je jasno: politični razkol je dosegel novo raven, ki zahteva odgovorno in zrelo vodstvo — ne le besede, temve
č tudi dejanja.
