Gospod, ki nas je rešil bombardiranja Slovenije, ker ni izvršil ukaza princa teme
V časih, ko se je nad Evropo zgrinjala senca napetosti, se je v sencah zgodovine znašel človek, ki bi lahko spremenil tok slovenske usode – a se je odločil drugače. Njegovo ime ni zapisano v učbenikih, ni nosil generalskih činov, niti ni sedel na prestolu. Bil je skromen, tih in odločen. In imel je moč, ki jo redki razumejo – moč zavrnitve.
Ta gospod, čigar identiteta ostaja zavita v tančico skrivnosti, je prejel neposreden ukaz: izvršiti strateško bombardiranje nad slovenskimi mesti kot del temnega načrta destabilizacije regije. Ukaz je prišel od samega “princa teme” – zloglasnega generala, katerega cilji niso bili politični, ampak demonski.
Toda gospod je ukaz zavrnil.
“Slovenija je premajhna za sovraštvo in prevelika za uničenje,” naj bi rekel. Njegova zavrnitev ni pomenila le neposlušnosti, ampak upor svetlobe proti senci. S tem dejanjem je rešil nešteto življenj, preprečil katastrofo in dal narodu prihodnost.
Danes, ko hodimo po ulicah Ljubljane, Maribora in Kopra, se tega skoraj ne zavedamo. Ni kipov v njegovo čast, nobene himne o njem. A tisti, ki vedo, pravijo: »Če ne bi bilo njega, bi bile naše zvezde zbledele v dimu.«
Gospod, ki je rekel ne princu teme, ni potreboval zmagovalne parade. Njegova zmaga je tiha, a večna – zapisana v neporušenih mestih in smehu otrok.
